Let's go fishing for a dream

Poročni utrinki.

2012-01-21T15:49:00.011+01:00

Satenasti trak. Čeveljci. Nasmeški na obrazih. Šopek rožic. Vabila. Rižek. Podvezica. Svatje. Konfeti. Tančica. Prstan. Torta. Svatba. Veselje. Ženin. Nevesta. Ljubezen. Razstava Maturantski in poročni utrinki 2012. Še danes in jutri v Grand hotelu Union.

Satin ribbon. Wedding shoes. Smiles. A bouquet of flowers. Invitations. Rice. Garter. Wedding guests. Confetti. The veil. Ring. Wedding cake. Party. Joy. Groom. Bride. Love. Bridal Impressions 2012 Exhibition. Today and tomorrow at the Grand Hotel Union.

mankica

2011.

2012-01-04T10:02:00.005+01:00

Težko je strniti 365 dni v nekaj (najljubših) fotografij. In ko sem se odločila, da bom po eno fotografijo izbrala za vsak mesec, je bilo to enostavno nemogoče! Veliko preveč presunljivih trenutkov je zaznamovalo preteklo leto in tukaj je nekaj tistih, ki so zaznamovali moje leto. Nekateri morda na videz povsem običajni, a zame vsi zelo pomembni, izjemni in edinstveni. Četudi bi morala objaviti vsaj še ducat fotografij trenutkov, ki sem jih preživela s prijatelji, jih hranim v spominu. In na trdem disku. Za vedno.

JANUAR

Začetek leta sem pričela z novo holgico. • I started new year with new lomo photo camera holga.

Leto sem začela delovno. Celo leto sem pokrivala lepe in presunljive zgodbe. Nekajkrat so me sogovorniki tako zelo navdušili, da sem si, četudi je bilo delo pogosto naporno in dolgo v noč, rekla: "Zaradi takih ljudi sem vesela, da opravljam poklic novinarke in fotoreportrke." • My year started busy. I was covering many interesting stories and many interviews were special for me. I said to myself: "I am happy to live life of a journalist and photoreporter."

FEBRUAR

Koncertno (dobesedno! saj sem bila skoraj vsak drugi dan na katerem od koncertov) leto se je začelo z angleško zasedbo Plan B. • Year of concerts started with British group Plan B.

Legendarna Julee Cruise (na fotografiji njen član zasedbe), Lyncheva muza glasbe iz filma Twin peaks je pričarala imeniten koncert. • Legendary Julee Cruise, very well-known as a singer from Twin peaks made an amazing concert.

Izlet v berlin. In -15 stopinj celzija. Prijatelji. In Super srečni časi. • Trip to Berlin. -15 degrees Celsius. Friends. Super Happy Times.

MAREC

Dan, ko sem se vrnila iz Berlina, sem se na pustno soboto oblekla v ocean. Z mamico sva pripravili kostum, nato pa sem odplavala v karnevalsko noč. • On the day I returned back from Berlin, I went to a carneval. I made myself an "ocean" costume.

APRIL

Službeni obisk severnega in južnega Cipra. • In April I went to a business trip to Cyprus.

MAJ

Maja sem bila uradna fotografinja enega najbolj bizarnih koncertov vseh časov. Tokyo Decandance. • In May I was official photographer of Tokyo Decadance Show grup.

Pot po Ameriki me je peljala po zahodni obali. Vse od Hollywooda v Los Angelesu, prek Las Vegasa, nato pa ob obali vse do San Francisca. • I went on a road trip on the West Coast. All the way from Los Angeles to San Francisco.

... tam sem se srečal z ultramaratonskim plavalcem Martinom Strelom in ameriškim SLovencem Joejem Udovčem. Super dan. Super svet. • ... in San Francisco I met with ultramarathon swimmer Martin Strel and his friend Joe Udovč. We had a great day.

JUNIJ

Izšla je knjiga, ki je nastajala leto dni! Z očijem sva napisala in predstavila roman Ilirija za vedno. Ponosna sem na končni izdelek in svojo prvo knjigo. • Book Ilirija za vedno was published! Me and my dad presented our book, we were working on for more than a year. I am proud of our work. And I am very proud on book with my name written on it.

Flogging Molly je bil še eden tistih koncertov, ki jih zagotovo ne smem pozabiti v letu 2011. Skakalo se je. In pelo. In norelo. • Flogging Molly was one of those crazy concerts I went to last year. Everybody was dancing and singing like insane.

Nisem ljubiteljica pločevine. A GTI Treffen v Avstriji je bil poseben. Ker sem se tam po štirih letih srečala s svojim prijateljem Lukasom. • I am not a big fan of autos but GTI Meeting in Austria was important for me. Because me and my dear friend reunited after four years.

Koncert ameriške skupine The Walkmen me ni navdušil. A takrat je nastala ta genialna fotka. • I wasn't impressed by The Walkmen music. But I really like the photo I made at the concert the other day.

Še eden tistih intervjujev, za katere sem si rekla: "To je delo, zaradi katerega imaš tako rada novinarski poklic". Bilo je zares imenitno. In fantje so me s svojimi žonglerskimi vragolijami ne le nasmejali, temveč tudi povsem navdušili. • I was preparing interview for a Sunday edition of Delo newspaper NeDelo. I enjoyed it very much and I was pretty amazed and inspired by those happy juggling guys.

JULIJ

Obožujem mednarodni poulični festival Ana Desetnica! In tokrat sem bila prvič del dogajanja. Z vilinskim svetom in vilinskimi pravljicami. Neverjetno! Norčavo! Čudovito! • I was a part of international street thetre festival Ana Desetnica which takes place every summer in Ljubljana. It was awesome.

Februarja sem zamudila koncert v Berlinu, zato je bil tisti v Križankah eden boljših letošnjega leta. Pravzaprav sem se kar malo ponovno zaljubila v glasbo skupine The National. Ne bom pozabila poplesavanja na rahločutno in melanholično glasbo. In po koncertu pivo s člani skupine v Irish Pubu. • I missed their gig in Berlin in February but I cough the one in Križanke summer theatre in Ljubljana. It was just perfect night with The National. Even after the show when I went to have a beer with musicians in Irish Pub.

AVGUST

Veliko odprje razstave na pročelju stavbe v Šiški. Katedrala na prostem. Krasi jo več kot deset mojih fotografij in razstavljam kot edina ženska fotografinja. • Grand opening of big outside exhibition in Ljubljana. There are more than 10 photographs made by me presented up there and I was the only female photographer participating in the project.

Zaživela je nova blagovna znamka! ROZINKA. Dišeče dobre Vile, Gozdne vile Cimetke in Pikčaste Kokoške odslej združene pod skupnim imenom. Dobrodošli na www.rozinka.com

Avgust je že tradicionalno čas za Trnfest. In letošnji je bil prav poseben - moja fotografija, posneta na The Tide koncertu, je dobila nagrado na natečaju za eno najboljših fotografij natečaja! • August is usually dedicated to Trnfest Music Festival. But this year it was special to me. I won a prize for the photo (the left one) I made on The Tide concert.

SEPTEMBER

Je mesec mojega rojstnega dne. Uživala sem. • September is a month of my birthday. I enjoyed it very much. (photo by: MihaŽ.)

In bil je bil mesec koncertov. Na fotki koncert Editorsov. • September was also a month of concerts. Editors.

Novi Rock. Ponovno. Kul. Rockovsko! N'Toko. • Novi Rock (New Rock) Festival. Again. Cool. Rock the house!

Projekt Bob Dylan. Super izvajalci. Dylanove pesmi. Navdušena. • Bob Dylan Project with the best slovenian musicians on the stage. Great evening!

Uspeli LOMOnada piknik! • Lomo picnic LOMOnada was successful!

OKTOBER

Beneški umetniški bienale. Dobra družba. Umetnost, smeh in prijatelji. • Venice Art Biennale. Art, laugh and friends.

Intervju z odličnimi lutkarji iz Amerike. Na povabilo ameriške ambasade. Navdušena. • Interview with puppeteers from America. I was invited by American Embassy in Slovenia. Amazed.

Pripravljala sem projekt, ki mi je bil v veliko veselje. • I was working on a project I was really enjoyed in.

Nasvidenje Art Market 2011. Oktobra je že kar mrzlo. In sezona je bila dolga. Se snidemo ponovno maja 2012 vsako soboto na stojnicah v centru Ljubljane! • Bye Bye Art Market 2011. See you next season, starting on May 2012!

Fotografinja na poroki moje nekdanje sošolke s faksa. Lepo je bilo. • I was incharged for photography at my school-mate wedding. It was nice.

NOVEMBER

Spet na poti. Z mojo mami. Na drugi strani sveta. V moji ljubi Aziji. • On the road again. With my mom. On the other side of the World - my beloved Asia.

Uživala sem v Hong Kongu. • I was enjoying Hong Kong.

V Macau sem si ogledala eno najbolj imenitnih predstav mojega življenja. Zaia v izvedbi vrhunskega cirkusa Cirque du Soleil. Nebeško. Sanjsko. Neverjetno. • In Macau I went to a Zaia Cirque du Soleil Show. It was simply dreamy magical.

DECEMBER

Na Baliju. Po treh letih znova. Vse enako. Vse čudovito. Ljubim Bali. • Three years after my last visit. Bali three years later. Still the same, still beautiful. I love Bali.

Vožnja z ameriškim prijateljem Danom skozi riževa polja. Njegov najeti motor. Najeta čelada - biljardna krogla. • Reunited with my American friend Dan who I met in California in May. We went around Bali with his rented motorbike and my rented "8-ball" helmet I got nick name after later on.

V Ljubljani je nastopal švedski Cirkus Cirkor. Navdušena! • Ljubljana was hosting Cirkus Cirkor from Sweden. They made an amazing show!

Dolgoletna želja obiska Viba Filma, kjer sem posnela svoj prvi oglas za Jutranjko. Neverjetni studii, fundusi, na tisoče oblek, oblačil, čepic, klobukov, kravat, pohištva in še česa. Tokrat službeno z namenom prirpaviti reportažo. Za revijo Jana. • I went to Viba Film studios to make a reportage for magazine Jana. It was my big wish to visit this place. And It was as I expected - amazing!

Leto pa zaključila z imenitnim pogledom nad oblaki. Nad megleno decembrsko Ljubljano. • My year finished above clouds. Above foggy Ljubljana.

It was pretty hard to choose just few photos to present "my year in photos 2011". That's why I've chosen those few moments which were important for me. All unique, incredible and magical. mankica

Ko zaspi.

2011-12-29T01:34:00.005+01:00

Ponoči. Ko utihne Siddharta. Ko utihnejo Tabuji. Ko utihnejo Dan D. Ko prednovoletna Ljubljana zaspi. A le do naslednjega dne.

When the day meet the night. When everything is silent. And when New Year's Ljubljana fell asleep.

mankica

Stephen.

2011-12-27T13:37:00.010+01:00

Včasih se ne vidi niti pet metrov daleč. Takrat ljubljanska kotlina kliče po filmskih prizorih. Nikjer nikogar. Difuzna svetloba. Mrzlo. Stephen King.

Sometimes is impossible to see even five meters ahead. That's the time when Ljubljana's streets call to be seen as movie scenes. Nobody nowhere. Diffuse light. Cold. Stephen King.

mankica

Beloved.

2011-12-05T09:54:00.008+01:00

Še sem tu. Le na drugem koncu sveta, v moji ljubi Aziji, kjer je spet neskočno čudovito.

I'm still here. The only difference is that i'm writing this note from the other (the most beautiful in my opinion) side of the World - Asia.

mankica

V spomin.

2011-11-01T19:25:00.008+01:00

Padajoče lučke. Vsak dan v spomin. Za večno.

Falling stars. In memory of our loved ones. Forever.

mankica

Bienale II.

2011-10-04T11:08:00.003+02:00

... me je kar malo razočaral. Morda sem po obisku beneškega bienala pred dvema letoma, tokrat pričakovala (pre)več. Sprehod skozi paviljone in velike hale so me tokrat pustili skoraj brez konkretnih občutkov. Mnenje pa ima nekako skupni imenovalec - so (skoraj) vse države res doživele recesijo in v umetnost vložile manj denarja ali pa se pač nikomur ni dalo posebej ukvarjati z letošnjimi predstavitvami in so v Italijo poslale ne prav posebej posrečen izbor umetnikov? Nagačeni golobi. Neonske luči. Oljne slike. Zlomljena ogledala. Rdeče vrtnice. Na prvo žogo. In tako skoraj brez duše je bilo vse videti. Na žalost. In za razliko od (zares) redkih izjem, letos ni bilo videti posebnih presežkov.
A kakorkoli že. S tapravo družbo so Benetke vsakič posebej magične. Ko bi se vsakič znova lahko namerno izgubila med mini uličicami, tam nekje vonjala sveže kuhane makarone, opazovala perilo, obešeno med stavbami in okušala sladki italijanski sladoled, narejen v tisti mali družinski slaščičarni na vogalu.

... I was disappointed by the 54. International Art Exhibition of La Biennale di Venezia. After visiting biennale in Venice two years ago I probably expected too much this year. I walked through pavilions and big exhibition halls but all that art, presented there, left me with no feelings. No soul. Nothing special. Did they have no money? Or they just didn't prepare good enough work?
But either way, going to Venice with good company is always good decision. It's simply magical each and every time.

mankica

Art Dialog: koncertna fotografija.

2011-09-27T09:59:00.002+02:00

Ker je danes ravno pravi dan za muziko. In ker so moji koncertni večeri zabukirani šele v prihodnjih dneh, je čas za prijeten pozno popoldanski pogovor. Danes ob 18.30 me je Center urbane kulture Kino Šiška povabil v goste. Da bi z gostom po moji izbiri v okviru Art Dialoga - cikla pogovorov vizualnih ustvarjalcev - debatirala o koncertni fotografiji. Izbrala sem Žigo Koritnika, ker je enostavno edino pravo ime koncertne fotografije pri nas in ker je vzor za mnoge fotografe mlajše generacije. Zelo se že veselim tega večera. Zato vas prisrčno vabim, da pridete naokoli. Obljubim, da sem za Žigo pripravila zanimiva vprašanja. In ne pozabite tudi na vtise s koncertov, ki sem jih sama Pod odrom ujela nedavno.

Center for Urban Culture Kino Šiška invited me to be a guest at their cycle of talks about visual art called Art Dialog. And I accepted invitation. It will be great challenge for me. As a young concert photographer (check out my work on my blog Pod odrom - Under the Stage) I had to choose another photographer which will be my interviewee. I didn't have to think long to choose Žiga Koritnik, one of the best (if not the best!) concert photographer in Slovenia. We are going to talk about Concert Photography today at 18.30 at Kino Šiška. And I promise I prepared nice questions for Žiga. It is going to be a nice evening! Be there or be square! ;)

mankica

Rožasto.

2011-08-28T12:26:00.001+02:00

Utrinek. Ali dva. In še ena čudovita sobota na Art Marketu.

Two brief moments. And lovely Saturday spent on the Art Market.

mankica

With Love from Holidays.

2011-08-14T13:37:00.013+02:00

Včasih že samo skok na drugo stran Alp pomeni zares čudovite počitnice. Obisk tovarne čokolade Milka. Navduševanje nad največjimi slapovi v Evropi. Švicarska natančnost. Velikanski dunajski zrezek v vaški gostilni. Jutranji pogled na zeleni cvetoči vrt. Poslušanje LP plošč na starem gramofonu dolgo v noč. Raziskovanje zrakoplovov in navduševanje nad imenitnim Zeppelinovim muzejem. Izlet v Liechenstein. Sanjarjenje ob Bodenseeju. Gledanje grafitarskih filmov. In obujanje spominov z dragim starim prijateljem.

Jump to the other side of the Alps became a synonymous for this year's wonderful summer holiday. Milka chocolate factory visit. Visiting the largest waterfalls in Europe. Swiss precision. Giant Wiener schnitzel in the village restaurant. The morning view of the green flowery garden through the window. Listening to an old gramophone all night long. Discovering excellent Zeppelin museum. A trip to Liechtenstein. Daydreaming by the Bodensee. Watching cool graffiti movies. And most important - sharing good old memories with my dear longtime friend.

mankica

Kaj me osreči.

2011-07-29T11:41:00.005+02:00

Obujam serijo fotk "Kaj me osreči", ki jih lovim na ulicah Ljubljane. ;) Tokrat sem jo našla na pločniku v podobi, s kredo narisanih dveh možicljev. Ker slika pove vse.

I'm back with series of photographs called "What makes me happy"! ;) I'm posting photo today which doesn't really need special explanation.

mankica

i Love.

2011-07-24T20:47:00.027+02:00

Obožujem poletno Ljubljano. Ker ima toliko čudovitih mini uličic. Ker ima toliko kul kavarnic, kjer se srečaš s prijatelji. Ker lahko sediš na travi sredi parka. Ker se ob večerih dogaja vsepovsod. Ker se lahko pelješ s kolesom in ti veter mrši lase. Ker lahko naročiš kepico najljubšega sladoleda. Ker na stenah vedno najdeš nove grafite. Ker električni Kavalir pelje upokojence, ki si prepevajo slovenske popevke. Ker ledeni čaj v čajnici še posebej lepo diši. Ker me pogled na vrh Nebotičnika ponese med oblake. Ker so razstave na prostem. Ker rada klepetam dolgo v noč pod zvezdami. Ker imam rada svežo zelenjavo s tržnice. Ker je Prešernov trg vedno poln. Ker je kosilo pod velikanskim senčnikom zares slastno. Ker rada maham obiskovalcem Ljubljane na turističnih ladjicah. Ker Robbov vodnjak čudovito žubori. Ker rada sedim ob Ljubljanici. Ker bi nekoč rada preštela vse ključavnice na Mesarskem mostu. Ker me pogled na nebo nad prestolnico spomni na daljne dežele.

I love summer time in Ljubljana. Because my hometown has so many beautiful little streets. Because of so many cool cafes, where you can meet with your friends. Because you can sit on the grass in the middle of the park. In the evening hang out everywhere you want. Because you can ride a bike and have wind your hair. Because on the walls you can find new graffiti. Because iced tea in a teahouse smells good. Because a brief look up to the top of the skyscraper takes me to the clouds. Because there are many outdoor exhibitions. Because I love fresh vegetables from the market. Because Prešeren square is full of people. Because the lunch under giant umbrella tastes delicious. Because I like to wave to visitors on a tourist boat. Because Robba fountain makes great murmur sound. Because one day I would like to count all locks, locked on the Butchers bridge. Because when I look at the skies above, it remembers me of the distant countries.

mankica

Panic Room.

2011-07-16T18:31:00.003+02:00

Ko sem se takole nek večer vračala iz BiKoFe-ja proti domu v smeri proti Nuku, so mojo pozornost pritegnile bele stene stavbe na levi strani. Verjetno za mariskaterega mimoidočega ne pomenijo nič in vse prevečkrat jih na svojih poteh ignoriramo. Pa ne le na omenjeni beli steni. Na vseh urbanih površinah. A napisi sredi mesta definirajo trenutek časa in nekega prostora. Tudi tisti na beli steni, ki morda niso nič posebnega. A prav zato tako kul in toliko bolj izpovedni. Ko se takole nekaj deset metrov sprehajaš ob stavbah, je prav zares zabavno brati miselne inspiracije naključnih pišočih. Včeraj jih nisem lovila v objektiv, ker je bilo že pozno. So me pa danes še čakali, da jih zabeležim.

I love simple great graffiti written walls. Few of them I met on my way back home from BiKoFe few days ago. I took a photo of them today.

mankica

Norčava Ana Desetnica 2011.

2011-07-11T21:34:00.015+02:00

V Ljubljano je ponovno prispela Ana Desetnica! Tista Ana, ki letos šteje že 14 let in ki je ponovno gostila zanimive mednarodne gledališčnike, cirkuške artiste, žonglerje, plesalce, pevce in druge umetnike z edinstvenimi predstavami, pa tudi gledalce vseh vetrov. Živahen, norčav in razigran mednarodni festival uličnega gledališča, ki me vsako leto znova popelje v imeniten svet uličnih vragolij, grotesknih situacij, nenavadnih gledaliških igralcev, predvsem pa tudi cirkusa, ki se mi že od nekdaj zdi tako zelo čudovit. Letos sem imela izjemno srečo. Bila sem namreč ne le zunanji obiskovalec kot preteklih toliko let - bila sem ena od sodelujočih pri festivalu in zaključni dan na Gostiji kultur sodelovala v vlogi Vile. Bilo je zares magično.

Every start of July is my favorite part of summer because Ana Desetnica International Street Theatre Festival makes a stop by in Ljubljana. It happened this year as well! Ljubljana hosted many magnificent street artists, dancers, jugglers, rope walkers and all those who simply admire street theatre performances. I am definitely one of them! And this year was a special one - I had the opportunity to participate at festival as a face painter. It was magnificent!

Vilinska poslikava obraz izpod rok prave Vilinke ;) da sem na fotki zabeležena tudi jaz, je zaslužen Sunčan Stone.

mankica

V Holivudu.

2011-06-01T20:26:00.006+02:00

Včeraj sem se vrnila iz Amerike. Vse, kar lahko prvi dan v domovini rečem, je, da se popolnoma navdušena. Ponovno.

Več zgodb o tem, kako sem odkrivala filmski svet Hollywooda, se vozila skozi filmske studie Universal Studios, kukala skozi izložbe na Rodeo Driveu in tam srečala Sandro Bullock. Kako sem iskala hiše znanih igralcev v Malibuju in se sprehajala po dolgi peščeni plaži v Santa Monici, pa občudovala rdečega ferrarija brez strehe z drugega nadstropja hostla v San Diegu, vzklikala ¡Hola! v mehiški Tijuani, se navduševala nad hoteli in vsem bleščečim in lučkasto rdeče-zlatim v Las Vegasu ter bila osupla nad vrhunskim Cirque de Soleil v hotelu Treasure Island. Trzala, ko je v puščavi že gorela rdeča tank lučka in se peljala po dolgi ravni cesti sredi ničesar, pa gledala nenavadna drevesa v Joshua Tree National Parku, se sprehajala skozi ljubko Santa Barbaro, s srečkom The Chrysler Mrcino 'drvela' 65 milj na uro, mežikala luštkanim postavnim surferjem, okusila odlične rdeče jagode z ameriških polj, spala v motelu ob cesti, v Montereyju čakala na kite (in jih ne dočakala), s črno chrysler mrcino prevozila natanko 3006 kilometrov v dveh tednih, z veseljem pozdravila Martina Strela in se spoznala z ameriškim Slovencem Joejem Udovchom, pri njem jedla rumene maline in šla v pravo ameriško restavracijo, na koncu pa z rožicami v laseh raziskovala ulice San Francisca, se vozila s tramvaji, poslušala bobnarje sredi Golden Gate Parka in občudovala prečudovit rdeči most v zahajajočem soncu, že kmalu z več fotkami. ;)

I spent last three weeks in USA. Yeah, it was simply a-m-a-z-i-n-g! Stay tuned for more photo(stories) coming soon.

mankica

Pod odrom.

2011-04-25T15:14:00.005+02:00

Včeraj sem zaštartala z novim blogom! Da ne bom tegale polnila s koncertnimi fotkami, sem pričarala novo stran, na kateri bom ljubitelje glasbe updejtala s fotografijami, posnetimi na različnih koncertih. V zadnjem letu se mi je namreč nabralo veliko novega materiala, a ker Let's Go Fishing For a Dream ni namenjen le fotkam tega kalibra, sem jih tukaj le redko objavljala. Zdaj si bodo zaslužile mesto, ki jim tudi res pripada! Dobrodošli POD ODROM, kjer bomo kakšno foto-glasbeno ušpičili! ;)

http://pododrom.blogspot.com/

mankica

Po sledeh zelene črte

2011-04-20T10:32:00.015+02:00

Ciper - čez otok po dolgem in počez

Nikogaršnja zemlja. Na vratih še vedno visi plašč, ki ga je odložil mož, ko se je pred leti vrnil iz službe, na štedilniku je še vedno čajnik, ki ga je gospodinja pristavila tistega dopoldneva in gugalnik na verandi še danes čaka, da se kdo vsede nanj. Že več kot štiri desetletja.

Ko se pripeljemo iz grškega dela, nas pričakajo bele in rdeče table z velikimi napisi »prepovedano fotografiranje in snemanje«. Še vedno smo v ciprskem glavnem mestu Nikozija, a ko na enem od petih ciprskih mejnih prehodov prečkamo mejo, ki otok ločuje že vrsto let, moramo zamenjati avtobus. To je edino glavno mesto na svetu, ki ga še vedno deli meja. »Za marsikaterega turista je nenavadno, ker mora ob prestopu meje sestopiti na drug avtobus. Toda za nas domačine je to povsem običajno,« razloži turistični vodič Merih Nigar, ki nas sprejme v severnem delu Cipra. »Otok že od leta 1964 ločuje več kot 180 kilometrov dolgo območje zelene črte, ki je od nekaj metrov pa do nekaj kilometrov širok pas. Ko je prišlo do delitve, so na tej zemlji ostale prazne hiše, zapuščeni hoteli, prazne restavracije in kafiči. Ljudje so pustili vse svoje imetje in zapustili območje,« pripoveduje, ko se z avtobusom vozimo mimo zaraščenih območjih, obdanih z bodečo žico ...

Celotno reportažo preberite v prihajajoči torkovi izdaji Delo Trip.

mankica

Vrnila sem se!

2011-04-12T22:34:00.004+02:00

Dragi obiskovalci bloga, kjer ribarimo za sanjami. Vem, dolgo, zares predolgo se nisem oglasila. Vmes se je zgodilo toliko novega, da enostavno ni bilo prav veliko časa za objave. Pa še probleme sem imela z novodobno računalniško tehnologijo, ki mi je onemogočila blogovsko objavljanje trenutkov tega presunljivega sveta. A zdaj sem nazaj! S polno novega materiala in toliko novimi zgodbami, ki jih želim deliti z vami. Upam, da je po vsem tem času, ko se nisem javila, vendarle ostal še kakšen bralec, ki bo z veseljem pogledal moje nove fotografije, moje nove zgodbe. Pa da ne prehitevam časa, naj bo najprej ena najnovejša fotka s Cipra, od koder sem se vrnila včeraj, za pokušino. Please stay tuned for more!

Obala mesta Pafos, Ciper 2011. / Pafos Beach, Cyprus 2011

Veselim se vaših obiskov. Veselim se vaših komentarjev. Do tedaj pa želim čudovit preostanek večera in prelep začetek novega dne!

I know, it's been a long time since my last reporting ... but I'm finally back on my blog and have so much to show and tell you. Please stay tuned for more soon!

mankica

In Love.

2011-02-14T18:16:00.006+01:00

Is it okay to be in Love? ... With Life? :)

mankica

Farewell.

2011-01-10T19:52:00.022+01:00

Že nekaj časa jih zbiram. Fotografije posnete navzdol. Zagotovo že kakšne dve al celo tri leta! In če smo dodobra zakorakali v 2011, naj bo tale prva letošnja objava namenjena zadnjemu pozdravu preteklemu letu. In prav zato naj bo lanskih 365 dni tokrat obeleženo na malo drugačen način. Čeprav ni bilo najboljše, pa vendarle - Nasvidenje 2010!

I've been collecting photos of my feet for about two or three years now. Step into 2011 looks very well so far, so first post in 2011 should be dedicated to last 365 days which were not as lucky as they should be for me. So, all I can say at the moment is: Farewell to 2010!

mankica

Ko svet zaživi.

2010-12-31T11:43:00.003+01:00

Že od nekdaj sem si želela, da bi katero od mojih poličk ali pa mizo krasila tista super snežna krogla, ki jo je pogosto mogoče videti v različnih filmih. Tisto, v kateri se smejijo novoletni liki, ko jo potreseš pa se v njej prebudi pravljični svet, ki znotraj steklene krogle povsem zaživi in me spomni na otroštvo. Prav takšna, čudovita in pojoča snežena krogla je bila ena od letošnjih novoletnih daril in kako neskončno me razveseli vsakokrat, ko jo pogledam! In ker bo to verjetno zadnja objava letos na mojem blogu, želim vsem, ki ribarite za sanjami, lep zaključen starega in zares magičen začetek novega prihajajočega leta! In komaj že čakam, da se ponovno snidemo v tem mojem svetu, ki ga tako rada delim z vami!

This is just one of those perfect Christmas presents I received this year. Music Snow Globe is something I wished for since I was a child.

And before I finish posting for this year, I would like to thank to all of you, all followers of my blog for visiting and clicking the photos and reading the texts. Dear followers, I wish you magical 2011! And can't wait to hear from you soon!

mankica

Bis.

2010-12-27T10:16:00.001+01:00

Leto se kočno približuje svojemu koncu in ko se sprehodim skozi številne mape fotk, ki sem jih v tem letu napravila, se rada vračam s spomini na številne koncerte, ki so me letos popolnoma navdušili, iz mene zvabili glasne vzpodbudne vzklike, bučno ploskanje, žvižganje ... Resda je bilo nekaj takšnih, s katerih sem pobegnila hitro, a predvsem je bilo mnogo takšnih, kjer sem samo uživala. Ko zdaj razmišljam za nazaj, ne morem verjeti, da sem letos na koncertnih odrih na začetku leta poslušala ne le Kirila Džajkovskega, obujala spomine na Ali Enov Burrrrrek, v Kavarni Union z nasmehom na obrazu poslušala muziciranje sedmega člana znanih Monthy Pythnov Neila Innesa, se na konceru Plavega Orkestarja vrnila v čase, ko sem bila še v osnovni šoli, pa plesala pred odrom na Nouvelle Vague, iskala dobre kadre na koncertu TBF, dvigala pest v zrak za Zlatka in Optimiste, se navduševala nad glasbenim genijem Yannom Tiersnom, dvakrat gledala energične Lollobrigido, groovala na Parov Stelar, firbcala, kakšen je sin znanega očeta Clinta Kyle Eastwood, prepevala že skoraj ponarodele Kreslinove uspešnice v Križankah, si v KUD-u zaradi preglasne glasbe zatiskala ušesa, ko so igrali The Black Heart Procession, se zadnji trenutek odločila, da grem v Cvetličarno na S.A.R.S. in se imela zelo lepo na Kishi. V Tivoliju sem na velikem koncertu Še pomnite, prijatelji? poslušala ponovno obujene pionirje slovenskega rock/popa, pa se v Kinu Šiška navduševala nad Florence and The Machine, med koncertom Laibach stala v zadnjih vrstah na Trnfestu, svojo indie rock dušo sprostila na koncertu White Lies, glasno ploskala vedno odličnim Gotan Project v Križankah, zasanjano poplesavala na The Tide na Metelkovi in v Ortu, si mrmrala večno uspešnico September na Melodromih, lovila dobre fotke na Jinxih, dobila podpis in fotko nekdaj velikega Boya Georgea in šla na WhoMadeWho v Berlin. Vsekakor moj vrhunec koncertnega leta so bili odlični Tindersticksi, ki so nastopili v Kinu Šiška, pa Arctic Monkeys, ki sem jih videla v Berlinu. In med vsemi glasbenimi imeni je zagotovo še nekaj koncertov, ki sem jih ta treutek preprosto pozabila. Zares žal mi je, da sem zamudila The National v Zagrebu, pa koncerta, ki ga sta ga imela Nick Cave in Leonard Cohen. Pa vendarle, 2010 je bilo moje koncertno in glasbeno leto. Želim tudi, da bi bilo dvatisočenajsto vsaj tako polno glasbe kot je bilo letošnje.

Nekatere fotke so bile posnete s trotlom, a zato nimajo nič manjše dokumentarne (so morda le nižje kakovostne) vrednosti. Od zgoraj dol: TBF, Florence and The Machine, Boy George, Jinx, Nouvelle Vague, Kiril Džajkovski, White Lies, Ali En, Tindersticks, Neil Innes, Kyle Eastwood in Yann Tiersen.

It's been a year of concerts. So one of this year New Year Wishes surely is to visit as much as good music concerts as I did in past 365 days.
p.s. all photos were made at different Slovenian concert locations. From above: TBF, Florence and The Machine, Boy George, Jinx, Nouvelle Vague, Kiril Džajkovski, White Lies, Ali En, Tindersticks, Neil Innes, Kyle Eastwood and Yann Tiersen.

mankica

Posuto z radostjo.

2010-12-22T21:30:00.008+01:00

Zelo si želim, da bi bili preostali dnevi, ki so še ostali do konca tega leta, mirni, radostni in posuti z mnogo ljubečimi objemi.

New year is now only few days away ... I wish these last days of 2010 would be peaceful, joyful and in sign of loving hugs.

mankica

Pod tisočerimi lučkami.

2010-12-07T15:39:00.008+01:00

Želim si, da bi letošnji konec leta imela dovolj časa za sprehod po snegu, za kepanje s prijatelji, opazovanje tisočerih lučk v centru Ljubljane, sprehajanje mimo okrašenih izložb ... želim si, da bi slišala smeh otrok, ki lovijo snežinke, zagledala več ljudi, ki se veselijo zime. Da bi vonj po klinčkih v kuhanem vinčku dišal izza vsakega vogala, da bi srečala tiste prijatelje, ki jih že dolgo nisem videla in jih povabila na čaj, da bi se sladkala s cimetovimi piškoti, se smejala dogodkom leta, ki je za mano in doživela tople objeme iskenih ljudi. Všeč mi je december. Všeč mi je, ker je tako preprosto magičen. In četudi ze zdi, kot da je bilo letošnje leto čudno naravnano, imam občutek, da bo ta mesec vsaj malo omilil dogodke preteklih 11 mesecev. Bliskovito se bliža konec leta, jaz pa še okrašene Ljubljane nisem uspela videti! A kakor koli že, tudi Maribor , ki sem ga fotkala, je prečudovit in letos, ko sem se ovita v šal, kapo in tople rokavice sprehajala po praznih nedeljskih ulicah tega mojega ljubega mesta, sem znova ugotavljala, da se sreča skriva v majhnih stvareh, drobnih mežikih, nasmeških. Sem ena tistih srečnic, ki se lahko ob močnem sneženju doma zavije v toplo odejo in skozi okno gleda snežinke in imam veliko srečo, da imam okoli sebe čudovite ljudi.

I like december. It's perfect month for happiness. It's perfect month for cinnamon cookies, catching snowflakes, winter melodies, smiling faces, big dreams, simple pleasures, best friends ... it's the best time to think about the past and future. I am very grateful for my life and people who stand by my side. p.s.: You're looking at the newest photos made few days ago on the streets of Maribor.

mankica

Najlepše letošnje novoletno darilce.

2010-11-18T18:12:00.010+01:00

Kot verjetno že nekaj časa veste, sem jaz tista ustvarjalka, ki ustvarja Dišeče dobre Vile in Gozde Vile, ki osrečujejo in prikličejo nasmeh na obraz vseh tistih, ki jih prejmejo v dar.

Ker je čas obdarovanja in lepih želja in če bi za letošnje božične in novoletne praznike svoje najljubše radi obdarili z malimi vilinskimi srečicami, kliknite na tale vilinski link ali mi pišite na disece.dobre.vile@gmail.com. Saj veste, Vilinke nosijo srečo in december je čas z lepe želje in dobre misli! ;)

A ker so to ročno izdelani izdelki, ki jih ljudje radi podarijo, me čim prej kontaktirajte, saj se sicer zna zgoditi, da jih ne bom uspela narediti dovolj hitro, ali pa jih bo kdo naročil že pred vami! ;)

Gozdne Vile so nekoliko večje Vilinke, ki imajo rokice in nogice narejene iz cimeta, laske iz maha ali volne, njihovi nagajivi obrazki pa povzročijo velik nasmeh na obrazu tistega, ki vilo prejme v dar. Vsem je skupno, da nosijo srečo in osrečujejo.

Na voljo so raznobarvne Dišeče dobre Vile - vsaka je povsem unikatna in nosi svoje ime (Vila Julija se smeji na tej zgornji fotografiji) ter je ovita v prijeten vonj, ki razveseljuje.

It's time for Christmas and New Year's gifts! Everything you see on photos above is hand made and unique. These Good Fairies are the art work made by me and my mother. If you want to make happy your favorite person, a relative or friend, this gift is for sure the best choice you can make. For more information please don't hesitate to contact me on my e-mail address disece.dobre.vile@gmail.com

mankica

Zgodba nekega izložbenega okna.

2010-11-02T17:30:00.003+01:00

Izložbe. Mimo njih se rada sprehajam ob nedeljah ali praznikih. Ko je le malo ljudi na ulici. in ko se zdi, da vsi razstavljeni izdelki skoraj 'spijo' in čakajo na delovni dan. In rada opazujem, kako skrbno so prodajalci postavili svoje izdelke na ogled potencialnim kupcem. In rada opazujem, kako prefrigano zakrivajo cene ter mimoidočega spodbudijo, da stopi čez prag trgovine. Izložbe so me od nekdaj pritegnile. Pa ne takšne skorajda brezvezne, za katere se vidi, da ni bilo vloženega truda. Pritegnejo me tiste, za katere se vidi, da so skrbno oblikovane in kjer se zdi, da ima vsak čevelj, vsako stojalo in ne nazadnje tudi vsak napis svoje mesto. Rada se ustavim pred takšnimi, ki me inspirirajo in me navdahnejo z optimizmom, da tudi pri nas obstaja še vedno občutek za estetiko. In četudi se včasih pred izložbo trgovine ustavim le zato, da se 'napasem' nad lepimi rečmi, ki so razstavljene na velikih okenskih policah, pa to pogosto pomeni, da bom verjetno že jutri zagotovo pokukala tudi čez njihov prag. In če velja, da je izložba taprava fasada trgovine, bi se, roko na srce, marsikdo moral morda za svojo trgovino bolj potruditi kot se. Ko govorimo o lepih rečeh, je tudi izložbeno okno še vedno tisto, ki pritegne kupca. In ta berlinska izložbeno okna so pritegnila mojo pozornost.

I've been always fascinated by shop windows. So many people passing by but they (shop windows) remain the same. Retailers are trying to decorate them as much as they know and some are, honestly, pretty attractive, while the other window dressings are (unfortunately) tasteless. However, display windows leave impression - and believe it or not - they are still usually the reason for costumer stopping by and seeing the shop or not.

mankica

Zaljubljena v Berlin.

2010-10-23T10:37:00.003+02:00

... obiskala sem ga že četrtič in zdi se mi, da sem se tokrat popolnoma zaljubila v nemško mesto. Všeč mi je, ker na ulici prodajajo vinilke za pol evra ... ker lahko stopiš v trgovino z mini figuricami iz Kinder jajčk, ki je navzven videti bizarna, prodajalec pa kot iz nekega drugega filma ... ker ob skodelici čaja dobiš piškot iz cimeta ... ker ljudje reciklirajo in v trgovini za reciklirano plastenko dobijo 20 centov ... se oblačijo v oblačila second hand ... Mislim, da bi v Berlinu lahko postala celo kofetkarica! Všeč mi je, ko na kavici iz pene naredijo srček ... ko v Bonanza Cafeju zagrizeš v najboljšo malinovo pito v mestu ... ko najdeš očarljive kavarnice ... ko ti na podzemni železnici že navsezgodaj glasbeniki v izštekai različici zaigrajo na kitaro Du bist mein Sonnenschein (ti si moj sonček) ... rada imam majhne uličice, ki skrivajo toliko galerijskih cukerčkov ... všeč so mi trgovinice z lutkami, oblekami in kovčki, ki me spominjajo na obdobje mladosti mojih babic in dedkov ... grafiti in urbane intervencije na stavbah po celem mestu. Všeč mi je, ko se srečata retro in moderno ... Všeč so mi drogovi in stene polepljeni s plakati prihajajočih koncertov ... Rada opazujem mimoidoče, ki na ramah nosijo platnene vrečke namesto torbice ... pa sprehod po turški tržnici dvakrat na teden ... in špeganje nenavadnih umetnikov vseh vrst ... všeč mi je napis Das ist Berlin., ker je res vse to in ker tam vsak lahko najde svoj kotiček malega sveta.

I fell in love with Berlin. I fell in love with all those charming little streets, small galleries, urban street art and all those little moments that remain forever ...

mankica

The City of Berlin.

2010-10-17T00:35:00.004+02:00

Bila sem v Berlinu. Spet. Kmalu objavim serijo fotk iz tega mesta, o katerem bi bilo mogoče govoriti le v superlativih.

I went to Berlin. Again. More photos of this great European city coming soon. Stay tuned!

mankica

Selotejp.

2010-09-21T21:16:00.000+02:00

Kot verjetno že veste, sem velika ljubiteljica urbane umetnosti. Tokrat se je urbana kultura združila z oglaševanjem in slovenski street artisti so v okviru akcije slovenskega mobilnega operaterja z barvnimi selotejpi ustvarili totalno super kulske veleplakate v Ljubljani pri Knafljevem prehodu, ob Tobačni in na Emoniki.

Vsak s svojo idejo in vsi z enakimi barvami. Rumena, roza, črna in modra. Všeč mi je! In totalno všeč so mi dela, ki so jih ustvarili Kitsch Nitsch, Klan 1107, Fejzo, Jurij Lozić, Tilen Sepič, Žiga Artnak, Subtotal, Luka Uršič, Petar Perčič, Stella in Sigmund.

Končno se je tudi pri nas začela razvijati "lepljiva umetnost" in ja, tudi s selotejpi, ki tokrat nadomeščajo spreje, čopiče, šablone ... je mogoče ustvariti noro super urbane intervencije, ki me vedno znova tako zelo razveselijo.

Slovenian street artists (Kitsch Nitsch, Klan 1107, Fejzo, Jurij Lozić, Tilen Sepič, Žiga Artnak, Subtotal, Luka Uršič, Petar Perčič, Stella and Sigmund) made a really great urban intervention in cooperation with one of best known Slovenian mobile operator. They created jumbo posters made with different colors of tapes in the centre of Ljubljana. Their art work look amazing!

mankica

Baj baj, PiKolo.

2010-09-08T11:27:00.003+02:00

Še preden svojega PiKoloja (beri: moje rdeče kolo, porisano z zelenimi pikami in posebej spleteno ribn'ško košarico) čez zimo pospravim na toplo v kolesarnico, kjer bo pomenkoval z nekaterimi zarjavelimi in drugimi modernimi kolesi, si letošnje poletje in z njo povezano kolo, ki me spremlja na vseh mojih poteh, zagotovo zasluži objavo na mojem blogu. Rada imam poletje, ker:

... se lahko zapeljem skozi drevored in voham cvetoče češnje.
... obožujem vožnjo s kolesom zvečer, ko lahek poletni vetrič boža kožo.
... všeč mi je, ko imam na cilju vedno razmršene lase.
... se s tržnice skozi mesto lahko zapelješ s polno košarico svežega sadja.
... preprosto rada imam, ko mi PiKolo dela družbo do Trnfesta in nazaj.
... oh, kako všeč mi je, ko lahko z zvončkom zacingljam.
... zapeljem do Tivolija in se tam bosa sprehodim po jutranji travi.

... je fajn občutek, ko vse mesto stoji v prometnem zamašku, ti pa se lahko mimo vseh avtomobilov po kolesarski stezi lahko zapelješ in si doma pred vsemi drugimi.

... všeč mi je, ko jeseni zapeljem čez zlato-rjavo obarvane listke kostanjev v našem drevoredu.

Baj baj poletje! Baj baj dragi PiKolo. Kmalu bo tu pomlad, ko se spet snidemo! ;)

p.s.: slike so simbolične. pred časom mi je namreč poziralo

izjemno fotogenično mamičino staro kitajsko kolo ;)

Autumn is here. And I'll leave my PiKolo (polka dot) bike resting in my cellar for a while. I love summer time simply because:

... i can smell cherry blossom.
... fell the summer breeze on my skin.
... love shaggy (bicycle) hair style.
... my basket is full of fresh fruit.
... my bicycle takes me to Trnfest festival and back.
... love the sound of bicycle bell.
... my bike takes me to the park where I can walk barefoot on morning grass.
... don't need to stay in a traffic jam ... At least not with my car.

Goodbye, Summer! Farewell, PiKolo! See you in Spring!

mankica

Zmaga.

2010-09-05T19:18:00.004+02:00

Ta slika, ki sem jo pred nekaj dnevi naredila sredi Prešernovega trga, kjer je imel uradni javni trening, mi je tako simpatična, da sem jo enostavno morala prilepit na blog. Pa še Zavec ostaja (poleg današnjih košarkarjev, ki so danes zmagali) velik slovenski športni junak. Ubranil je naslov svetovnega boksarskega IBF prvaka. Bravo, Mr. Simpatikus!

I took this photo few days ago in the centre of Ljubljana where Dejan Zavec had official boxing training. I love the photo so much that I simply need to post it on my blog. Zavec is professional Slovenian boxer who became IBF Welterweight Champion. Yesterday he defended the title. Keep up the good work, Mr. Simpatikus!

mankica

Strast po andaluzijsko.

2010-08-31T15:38:00.005+02:00

Srečo imam, da mi narava mojega dela omogoča, da lahko hodim na dogdke, ki bi jih sicer verjetno pogosto (ne)vede izpustila iz svojega repertoarja obiskov kulturnih in družabnih prireditev. Tale flamenko festival, ki se je pred nekaj dnevi zgodil v središču Ljubljane, je zagotovo eden tistih, ki ga je bilo vredno obiskati. Pa ne le zaradi temperamentnega plesa, temveč tudi zaradi prečudovitih oblek, vrtnic v laseh, pahljač in strasti, ki jo je bilo čutiti v zraku. Flamenko torej tokrat skozi moje oko.

Mankica

Grafiti Ljubljane - behind the scene.

2010-08-06T15:51:00.032+02:00

Otvoritev je megalomastično uspela. Vožnja z ladjico po Ljubljanici, pa grafitar, ki je pred našimi očmi ustvarjal grafit ... in ljudje, ki so v Makalonco prišli s posebnim namenom - si ogledati razstavo fotografij grafitov, ki sem jih posnela na ljubljanskih zidovih. Upešno in odmevno.

Zagotovo je, da grafitarstvo pogosto vrednotimo kot vandalizem in ko nam na belo fasado, na novo prebarvan rumen zid ali sivo steno kdo s črnim sprejem nariše velik znak anarhija, Green Dragons ali kaj podobnega, zagotovo nismo veseli. Tudi jaz ne bi bila, če bi na svoji bajti zagledala kakšen politično neutemeljen grafit. A vedeti moramo, da obstaja tudi tista druga stran. Obstajajo grafitarji, ki se od tistih, ki čečkajo po zidovih in puščajo svojo brezvezno sled na ljubljanskih stavbah, zelo razlikujejo. To so grafitarji, ki ustvarjajo umetniška dela. In če ste v katerem od medije zasledili katero od mojih izjav, potem veste, da sem nasprotnica grafitvo, ki s svojimi napisi iznakazijo izgled zunanje podobe mesta, podpiram pa grafitarje in grafitarstvo, ki presega več kot vel A v krogu in podobne s sprejem narisane izjave, torej grafitarstvo, ki ga definira njegova umetniška oblika. Zato ne odstopam od mnenja, da je grafitarstvo tudi umetnost in da ga lahko definira tudi estetska forma. Da o neverjetnem daru za oblike, barve, materiale in ideje, ki ga ustvarjalci legalnih ali ilegalnih grafiti poslikav, imajo, sploh ne govorimo.

Dokumentirala sem postavljanje moje velike razstave, na katero sem zelo ponosna. Kako je videti danes in jutri in kako v živo grafiti krasijo sive zidove nabrežja, pa si lahko ogledate vse do konca septembra v koritu Ljubljanice na katerem od sprehodov po nabrežju od picerije Dvor in vse do Makalonce in naprej.

Fotografska razstava grafitov združuje umetnost našega časa. Četudi bi javnemu prostoru na nek način lahko rekli galerija na prostem, pa se na tem mestu postavlja vprašanje, če je prav, da grafite vendarle razstavljamo v institucionalizirani obliki, kot je pričujoča razstava. Primarno grafiti namreč spadajo na ulico, tam so namreč nastali, tam ima svoj pomen in ostrino. Vedeti moramo, da grafiti za svoj obstoj ne potrebujejo nikakršnega priznanja in podpore umetnostnih institucij ter odobravanja kritikov, toda prav je, da jih dojemamo znotraj urbane oziroma ulične kulture. Zato bi lahko dejansko rekla, da ta razstava združuje oboje – na eni strani ulico in na drugi kulturo – in v nobeno s to razstavo ne posegam drastično. S temi umetniškimi deli torej združujem dva na videz nerazdružljiva pola: konvencionalno z nekonvencionalnim in institucionalizirano z neinstitucionaliziranim.

In zakaj ne bi mogoče vsaj za trenutek probali grafite pogledati skozi prizmo besed znanega angleškega grafitarja Banksyja:

»Grafiti niso najnižja oblika umetnosti. Čeprav se je treba vso noč plaziti naokrog in lagati mami, je dejansko ta umetniška oblika najbolj iskrena med vsemi. Tu ni nobenega elitizma ali vrveža, razstavlja se na nekaterih najboljših stenah, ki jih mesto lahko ponudi, in nikogar ne odvrne višina vstopnine« (Banksy 2005, 9).

It looks like photo exhibition Ljubljana Graffiti is going to be very successful. According to many Slovenian media journalists and photographers who were presented at the press conference before the opening, they like the theme of the exhibition very much. The opening was magnificent.

I'm posting few photos behind the scene of preparing the exhibition of 12 graffiti photos which I made in the streets of Ljubljana between 2007 and 2010. So, what else to say about Graffiti art which I am very much fascinated by since 2005. People have different feelings about graffiti subculture. Some believe Graffiti Art is absolutely vandalism, but on the other hand some people believe is absolutely art. It depends where you live and what's your attitude to urban culture, I guess. Every city in the World has some graffiti walls and everywhere I go I try to find them. This is my graffiti story. I hope you like it.

mankica

Licitacija. 1107.

2010-08-05T10:37:00.008+02:00

Neponovljiv, edinstven, barvit, unikaten, urban. Vse to so pridevniki za urbano delo, včeraj ustvarjeno na odprtju moje fotografske razstave Grafiti Ljubljane. Avtor iz klana 1107 je ustvaril tale grafit, zato dragi ljubitelji urbane umetnosti, na licitacijo ponujam tale grafit, ki je enkratno umetniško delo. Velikost: 4 x 1,25 m. Izkupiček gre za avtorja grafita. Licitiramo v komentarjih pod tem postom. Koliko ponudiš ti?

Za več info (more info) mi pišite na mankica@gmail.com

This is a graffiti auction. This piece of art, specially made for the occasion, was created yesterday at the opening of my big photo exhibition Ljubljana Graffiti. Author is a member of the 1107 crew. Size: 4 x 1,25 m. Money collected at the auction goes for the graffiti artist. What's your offer for this unique graffiti piece?

mankica

Ljubljanski zidovi.

2010-07-30T16:50:00.004+02:00

Grafiti Ljubljane kot jih skozi svoj objektiv vidim jaz. In izbor 12 grafitov z ljubljanskih zidov, ki sem jih zbirala vse od leta 2005. Moja zbirka obsega nekaj tisoč fotografij, zato je bil izbor tistih, ki bodo od prihodnjega tedna nabrežje Ljubljanice krasili dva meseca, toliko težji. Več o razstavi in otvoritvi že kmalu.

Graffiti art through my eyes. 12 photos selected out of few thousands, made in five years on the streets of Slovenia's capital. More info of big (opening of) photo exhibition Ljubljana Graffiti coming soon.

mankica

danes. in jutri.

2010-07-24T12:15:00.007+02:00

ko je sonce, si zaželim deževnega dne. a ko ta pride, si želim sonca, ko se lahko s kolesom zapeljem čez porisan asvalt s kredo in skozi zgodbe nekih ljudi. rada imam sončne dni.

today and tomorrow. sometimes i wish in this crazy super hot summer the rainy day would come. my wish came true today! it's been raining since morning. however, at this very moment i wish i could drive around with my bike, catching moments passing by and feel the wind in my hair ... hopefully tomorrow is going to be a sunny day again. now is the right time for remembering beautiful moments.

mankica

Sobota.

2010-06-26T20:12:00.003+02:00

Na Art Marketu. In skok do naše najljubše cvetličarke na tržnici.

Saturday spent on Ljubljana's Art Market. And this beautiful bunch of flowers made by our favourite florist.

mankica

Hišice iz kart.

2010-06-23T14:10:00.000+02:00

Odletela sem med oblake. Tja, kjer ptički čivkajo iz zraka in tja, kjer se veter podi nad njihova krila. Poletela sem tja, kjer se sonce daleč za grajskim hribom prebuja in tja, kjer so še tako velikanske stavbe videti kot hišice iz kart. Opazovala sem avtomobile, ki se kot figurice premikajo po cestah, označenih z belimi in rumenimi črtami, in opazovala sem jutranje pozdrave mimoidočih ljudi, ki so se odpravljali v službo. Tokrat so bili prav vsi majhni in povsem enaki - vsi so kot majhne raznobarvne pikice prečkali zebro, se ustavili pri bližnjem prodajalcu rogljičkov in za s sabo zaprli nihajoča vrata službe, nato pa izginili v hišice iz kart ... to je moj pogled na(d) mojo Ljubljano.

I have flown away ... above the clouds, where only birds can become your best friends. I've seen magical scenes of my beautiful hometown where big buildings looked like houses made of cards and people became just small dots wondering around. This is the way I see Ljubljana from above. And I love it. And this post is for all of my friends around the world who haven't visited Slovenia yet. It's beautiful, isn't it? ;)

mankica

Elvis. Presley.

2010-06-16T10:14:00.006+02:00

"Z avtomobilom sem zapeljala po Elvis Presley Boulevard, pred garažo z napisom Elvis pa je stal opel iz leta 1970, preurejen v slogu kralja roeknrola. Pred hišo me je z velikim nasmeškom na obrazu že čakal kralj! Elvis Presley osebno! Oskar trobec, oblečen v belo obleko z visokim ovratnikom, velikim zlatim orlom na hrbtu, zlatimi očali, zalizci in prstani na obeh rokah. Posnemovalec Elvisa me je sprejel v svoj svet, ki ga je posvetil enemu največjih glasbenikov v zgodovini."

"V spominski sobi v hiši v Vrtovčah, kjer ima skrbno zložene predmete povezane z Elvisom, stene in strop pa polepljene s slikami pevca, je mogoče videti tudi majice, plošče in sveče z Elvisovo podobo, pa kravate, rutke z ameriško zastavo in celo antikače z oboževančevo podobo. Kitara iz leta 1968 ima posebno mesto, nanjo Oskar tu in tam zabrenka katero od Elvisovih pesmi. ... Trobec, ki ga na vipavskem kličejo Elvis, je verjetno najboljši Elvis po Elvisu. Rad ima ocvrte banane s kikirijevim maslom, prav takšne je oboževal Elvis, kot specialiteto pa je, zdaj že upokojeni mesar, rad pripravil tudi Elvisove hamburgerje, v katerih so bile pleskavice z odtisom imena kralja rokenrola."

... "Je res, da včasih sanjate o njem?

kako ste vedeli? To je res. V mojih sanjah je takšen, kakor da je še vedno živ!

Pa verjamete, da je še živ?
Elvis je umrl, toda njegova glasba in on kot osebnost bosta vedno živela. Čeprav sem nekoč rekel, da se Elvis rodi vsakih tisoč let, pa sem zdaj prepričan, da se ne bo rodil nikoli več!" ...

(izsek iz intervjuja, objavljenega v časopisu NeDelo 6. junija 2010). Če bi kdo želel prebrati celoten intervju, mu ga v pdf obliki lahko pošljem po mejlu. Pa še to - najbolj zanimivo pa je, da so Oskarja v nekaj dneh po objavi intervjuja v NeDelu, poiskali in objavili vsi drugi večji mediji v Sloveniji. It's good feeling to be first! ;)

It's hard to find greater fan of Elvis Presley than Oskar Trobec, very interesting man from Slovenia. I was making a reportage and interview with him for a very well know and important Slovenian newspaper NeDelo (Sunday edition of Delo daily newspaper) so I spent the afternoon talking with him and making photos of his Elvis Presley collection the other day in the region of Karst where Oskar lives with his family. Slovenian Elvis, retired butcher, is unique person and getting the opportunity to meet him was unique experience I will probably never forget.

Avtorica članka in fotografij s slovenskim Presleyjem. / The author of the interview and photos with Slovenian Elvis Presley.

mankica

Berlin.

2010-05-28T12:04:00.004+02:00

Me je spet začaral. Zdaj sem odločena, da se tja ponovno vrnem. Že četrtič in še kdaj. Naj bo nekaj teh fotografij le predogled serije, ki sem jo posnela v tem super multikulturnem mestu!

Berlin made a big impression on me again. I am sure I will go back soon ... soon as possible! :) These are only few photos form this great multicultural city. More is coming soon.

mankica

Stopping by.

2010-05-22T17:40:00.003+02:00

Ob sobotah, ko imamo Art Market, se dogajajo pred našimi očmi najrazličnejše zgodbe. Tudi tale ni od muh ;) mimohod naših stojnic je namreč naredila tudi kravica Smutka Meri, ki je prečikirala, kaj rabi za svoje prijatelje in nam obljubila, da se naslednji teden vrne s polno denarnico ;)

Many stories are going on while spending saturdays at Shoemaker's bridge. One of those is this walking cow, checking out our stuff and thinking what to buy next time when she stops by ;)

mankica

Art Market 2010!

2010-05-22T09:02:00.005+02:00

Pričenja se projekt Art Market 2010, na katerem z mami sodelujeva že 10. ljubilejno leto! Mami, jaz in najine Dišeče dobre Vile se že neskončno veselimo srečanja z vami! Se vidimo od 9h do 16h sredi Šuštarskega mosta! Za vse obiskovalce najine stojnice sva letos pripravili nekaj zares posebnega. ;) Več na vilinskem blogu

The project Art Market 2010 is starting today. I am happy to announce that my mom and me prepared something completely different to decorate our stand this year - our 10th! See you at Ljubljana's Shoemaker's bridge from 9h till 16h! And don't forget to check out the Fairy Blog today! ;)

mankica

Makadamske poti.

2010-05-14T14:41:00.008+02:00

Obiskovalce mojega bloga in druge ljubitelje fotografije in potovanj v daljne dežele prisrčno vabim na odprtje moje tretje samostojne fotografske razstave Makadamske poti. S fotografijami, ki sem jih posnela konec preteklega leta v daljni Aziji, vas bom popeljala v Mjanmar, eno najočarljivejših azijskih dežel, kjer se vrhovi zlatih pagod in mogočnih budističnih templjev svetlikajo v temno oranžnem zahajajočem soncu in kjer se je mogoče sprehajati skozi slikovite tržnice, ki dišijo po začimbah in sveže pečenih nudljih.

Odprtje razstave bo v sredo, 19. maja, ob 19.00 v STA Travel Cafe (Trg Ajdoviščina 1 - nad Mobitelovo trgovino v centru Ljubljane), sledilo pa mu bo kratko potopisno predavanje o makadamskih poteh Mjanmara, ki sem je obiskala novembra in decembra in na katerih sem srečala izjemne ljudi.

Zelo vesela bom, če pridete! In ko boste tam, me pocukajte za rokav, da se spoznamo! ;)

Kindly invited to the opening of my third photo exhibition called Dusty roads. I will show the photos made in Myanmar in November and December 2010. The opening will take place in STA Travel Cafe in Ljubljana on Wednesday (19th May) at 19.00. If you're around, don't hesitate to stop by, take a look and say hello to me! ;)

Se vidimo! See you!

Mankica

Polaroid.

2010-05-10T12:43:00.004+02:00

Včeraj sem dobila tale totalno kul polaroidni fotoaparat. Kako neskončno me je razveselil, ko mi je dedi podaril nekoč svoj najnovejši Polaroid 1000, ki je bil za časa njegove mladosti res nekaj posebnega, danes pa je zaradi svojega retro pridiha prav tako izjemen. Polaroid z bliskavico! Ki je ponovno tako zelo in! Komaj že čakam na nove instant fotke. Najprej pa še film nabavit. Ve kdo, kje bi ga lahko kupila?

My grandpa gave me yesterday his old (but a brand new for me) Polaroid 1000 camera and made me soooo happy! Polaroid is in again and I can't wait to start taking photos with it. But the biggest problem at the moment is to get a film for it. Does anybody know where to find it?

mankica

Udarila je Ovca.

2010-04-23T11:26:00.006+02:00

To noč je na ljubljanskih ulicah udarila Ovca v gverili in z rjavim sprejem pustila svoj pečat.

mankica

Daydreamer.

2010-04-09T15:56:00.004+02:00

Ob tako sončnih dnevih kot je današnji, rada zasanjano gledam v nebo. In iščem oblake različnih oblik.
On a sunny days like today I love to look into the sky and search for animal-shaped clouds. It's great to be a daydreamer, isn't it?

mankica

Larifari.

2010-04-08T14:02:00.005+02:00

Tile grafiti so se mi zadnjič, ko sem po dolgem času spet obiskala mariborsko Pekarno (nekako v stilu ljubljanske Metelkove), zdeli totalno super.

1st photo: we plough. 2nd photo: something ours. 3rd photo: we're growing ... 'larifari' (whatever).

It's been a while since my last visit to alternative place in Maribor called Pekarna. This time I found those great graffiti on the walls one of the buildings.

mankica

14th Dalai Lama.

2010-04-05T21:05:00.008+02:00

"Happiness is not something ready-made. It comes from your own actions." The Dalai Lama.

Danes je v Slovenijo pripotoval 14. Dalajlama. O tem, da državni vrh velikega tibetanskega duhovnega vodjo niso uradno sprejeli, bi bilo na tem mestu skoraj brezpredmetno razpravljati, saj je to zagotovo nekaj, kar bi od demokratične države kot je Slovenija verjetno vendarle pričakovali. Pa vendar, Tenzin Gjatso je ob prihodu poudaril, da je njegova glavna skrb ostaja promocija človeških vrednot. A na žalost pogosto pozabljamo, da so prav osnovne čoveške vrednote tiste, ki smo se jim ne nazadnje zapisali.

His Holiness 14th Dalai Lama arrived for his second visit to Slovenia today to give public speech "Ethics for the New Millennium" in city of Maribor. Although during his earlier visit in 2002, the Buddhist monk unofficially met with several high-ranking Slovenian Politians, this time none of them will meet him. However, The Chinese authorities probably gave Slovenia too strong ultimatum about the economy partnership with China ... That is what some journalists talk about. What is the real background we will probably never find out.

mankica

Is This Art?

2010-04-02T21:35:00.003+02:00

Priznati moram, da mi neka huda abstraktna umetnost nikoli ni bila posebej pri srcu. Pa ne zato, ker je ne bi razumela. Mislim, da to vrsto umetnosti in umetnike, ki barvajo eno barvo čez drugo v nerazumljivih razmerjih in načinih, dejansko razumem, toda nikoli me tovrstni nejasni motivi niso prepričali. Toda glej ga zlomka, ko sem se danes sprehodila mimo Zlate ladjice in nato po levi strani ulice, mimo nove knjivarnice (a je možno, da tako rečemo kavarnici in knjigarnici obenem? :) hodila proti Narodni in univerzitetni knjižnici, sem na stavbi SAZU-ja zagledala prav takšno umetnost, ki me nikoli ni pritegnila. A danes me je! na železnih vratcih, kjer so bili nekoč polepljeni plakati in nalepke, tam nekje pa se je skrival še kakšen grafit, je danes le še nekaj ostankov lepila, selotejpa in papirja, ki so bili na vratcih videti kot na platnu. Presunilo me je, kako enostavno se umetnost lahko zgodi takole, mimogrede na ulici. Če jo opaziš. Če si jo interpretiraš kot tako. In če jo spoštuješ. In ne le to - zgodi se tudi, da lahko konkurira celo tisti umetnosti med stenami insittucij.

I must admit that abstract art is something that I was never amazed by. Although I could understand the artists who paint one color over the other as well as the point of this kind of art itself, it never left bigger impression on me. However, I was walking the streets of Ljubljana today and I noticed the piece of art, made basically by coincidence. There was a white iron gate which looked exactly like canvas with selection of abstract art. So I started to think about how easy art can happen – just by the way basically – somewhere on the street … But it depends on if you will notice it. If you will understand it as such. And if you will respect it as much as the pieces of art in art galleries or museums.

mankica

April 1.

2010-04-01T15:49:00.008+02:00

Pogosto pozabimo na malo norčavosti. Želim imeniten dan norcev! Naj bo smeh vsepovsod. Pa ne samo danes, tudi jutri in pojutrišnjem ...

Klovnbuf festival. Ljubljana 2008.

It's Fool's Day! Have fun! ;)

mankica

Rain.

2010-03-31T19:06:00.003+02:00

Današnji dan je bil pravšnji za skok z gumijastimi škornji v bližnjo lužo. Enostavno obožujem dni, kakršen je bil danes! :)

How about singing and dancing in the rain? ;)

mankica

Mami.

2010-03-25T13:55:00.002+01:00

Rada te imam!

mankica

Kaj me osreči.

2010-03-24T09:58:00.005+01:00

Raznobarvna pročelja avtobusov, ki se s svojimi kreativnimi (oglaševalskimi) podobami vozijo po Ljubljani. In ne samo, da popestrijo utrip mesta, ko jih vidim, me spravijo v resnično dobro voljo.

Creative and colourful Ljubljana bus advertising. They make me happy.

mankica

Wearing dotted dress.

2010-03-20T19:02:00.008+01:00

Danes je celo stanovanje dišalo po muffinih v pikčastih oblekicah.

I made these muffins (wearing dotted dresses) today and whole apartment still smells simply fabulous.

mankica

Meet Me at Flea Market.

2010-03-15T08:56:00.005+01:00

Včerajšnja nedelja je bila zagotovo ena najlepših te zime. In če na bolšji trg v centru Ljubljane nisem obiskala že od poletja, sem danes na sprehodu mimo stojnic z najrazličnejšimi starinskimi in starimi predmeti zares uživala. Pa še skoraj spomladanski dan je že bil! In tam najdeš vse od starinskih ur iz 50-ih let, pa porcelanaste punčke in porisane lesene zibelke, da o porcelanastih lustrih in ogledalih z okvirji v baročnem stilu sploh ne govorimo. In nakit, ki je bil že zdavnaj moderen, pa kljuke, pečati in srebrne žličke, pa šatuljice in ter mini voščenih vojačkov, ki so bili nekoč glavne igrače, danes pa so v vitrinah največjih zbiralcev. In ne samo utrip nedeljske tržnice starin, ob takih dneh na plano pokukajo ne le zvončki in trobentice, kar naenkrat se namreč zgodi, da je vsepovsod naokoli polno ljudi, ki se pridejo 'martinčkat', na sprehodu pa srečajo tega in onega prijatelja ali pa popijejo kavico v kavarnicah, ki so že odprle svoje 'vrtičke'.

I simply love walking down the street by the river Ljubljanica in my hometown. Sundays are usually reserved for the Antique Flea Market, which is held in high esteem by the locals in the centre of Ljubljana. However, this is a great place for little explorations which may lead to most surprising and unpredictable finds. And when the city shines in sun ... is there anything else to wish for to spend such a beautiful sunday? ;-)

mankica

Na drugi strani.

2010-03-14T00:42:00.003+01:00

Nekatere stvari je včasih treba pogledati iz drugega zornega kota. In zato niso prav nič manj zanimive.

Ljubljana, Narodna galerija. Razstava arhitekta Borisa Podrecce (na ogled do 2. maja 2010). / Ljubljana, National Gallery. The Boris Podrecca exhibition (open till 2nd of May 2010).

Sometimes the closer look from the other side it can be even more interesting as you could imagine.

mankica

May all beings be happy!

2010-03-11T14:35:00.009+01:00

Nedavno sem gledala na televiziji film, ki je bil letos med drugim nominiran za oskarja. Imenuje se Burma VJ in gre za dokumentarec, ki je nekako mozaik različnih posnetkov tamkajšnjih reporterjev, ki so ilegalno in pod krinko izpostavljali svoja življenja nevarnosti, da bi dobili posnetke demonstracij, ki so se leta 2007 dogajale v Burmi. Ti posnetki pa so obkrožili svet, saj so jih preko močno varovanih mrež pošiljali v svet, na BBC, CNN, NBC ... in tako obkrožili svet. Tudi slovenske medije.

Koliko vam je poznana Burma? In koliko vam je poznano stanje tam? Zagotovo si tale zapis zasluži mesto na mojem blogu, pa četudi z njim ne bom rešila prebivalcev, ki živijo pod nenehnim psihološkim pritiskom. A dovolj je že to, da se o tem vsaj piše in razpravlja o stanju na drugem koncu sveta, na katerega radi pogosto pozabljamo ...

V preteklosti so se tam dogajale grozovite reči, umrlo je ogromno ljudi, a potem se je stanje vsaj navidezno umirilo in ljudje so nekako živeli svoje življenje. Pred dobrima dvema letoma pa se je zgodilo tisto, kar so se mnogi prebivalci bali - ponovne demonstracije. A tokrat so na ulice šli budistični menihi, ki so takoj za vojsko najbolj spoštovani v državi. Šli so na ulice in demonstrirali proti vojaški hunti, pridružili so se jim mnogi prebivalci Burme in kmalu je bilo na cestah več tisoč ljudi, a to je bilo za državo preveč. Vojaška hunta je ukrepala. Stanje je šlo tako daleč, da je prišlo do fizičnega nasilja nad menihi, vojaška hunta je opustošila nemalo templjev, meniha pa so načrtno zadrževali v priporih. In čeprav je vojaška hunta uspela zadušiti demonstracije, pa je represija v deželi še danes ena najhujših v svetovnem merilu.
In ko sem se konec preteklega leta takole sprehajala po burmanskih poteh, navezovala stike z domačini, se skušala pogovarjati o preteklosti, o dogajanju v njihovi deželi, sem izvedela bore malo. V njihovih vrstah je mnogo špijunov in ljudje se bojijo za svoj obstoj. vsakršno nestrinjanje z oblastjo bi lahko pripreljalo posameznika v zapor. A o tem se javno ne govori.
Že res, da Burma ni edina dežela s tovrstnimi problemi, a je ena od njih. Je ena tistih, kjer so kršene pravice posameznikov. In čeprav bi morda kdo rekel, da je to le etnocentristično gledanje na celotno stvar, pa si, roko na srce, ne zatiskajmo oči. To so hude stvari. Ki pa jih, dokler bodo imele interes vodilne država v svetu, ne bo mogoče rešiti. In ljudje (v večini) bodo ostali zaporniki svoje lastne države.

Da o budističnih menihih, ki so tako srčni in s svojimi budističnimi načeli še vedno verjamejo v dobroto posameznika, sploh ne govorimo ... Še dobro, da imajo vsaj Budo in zaupanje vanj. A zgodba o njih kdaj drugič.

Burma (Mjanmar). Bagan, december 2009.

Zato si danes želim le še, kot radi rečejo budisti - "May all beings be happy!"

mankica

20 years later.

2010-03-09T14:24:00.004+01:00

... po padcu zidu. Sprehod po Berlinu je nekaj zares navdušujočega in izjemnega. Komaj čakam, da se vrnem.

... since the fall of Berlin Wall. Walking around Berlin is something extraordinary. Can't wait to visit this beautiful European city again.

mankica

For you and for me.

2010-03-08T08:40:00.003+01:00

Vsem neverjetnim ženskam tega prečudovitega sveta!
This post is dedicated to all incredible women of this beautiful world!

mankica

Moja fotka je postala naslovka Zgodbe o Davidu Locku!

2010-03-05T18:54:00.008+01:00

Knjiga je izdana! In ponosno lahko povem, da prav moja fotografija, posneta v Ameriki pred dvema letoma, krasi sprednjo stran oziroma naslovnico knjige, ki ima vse možnosti, da postane velika uspešnica.

Zagotovo ste že slišali za knjižni prvenec Jake Tomca in Zgodbo o Davidu Locku, mladem pisatelju iz Los Angelesa. Ko sem bila povabljena k sodelovanju, je bila to zame velika čast. Imeti fotografijo na naslovki knjige je nekaj, po mojem mnjenju, izjemnega. Ne nazadnje bodo izvodi knjige šli v različne domove ljudi in prav je, da ima knjiga tudi primerno vizualno podobo. Čeprav sem imela v ožjem izboru nekaj fotografij, ki bi bile po mojem mnenju primerne za naslovnico, pa se je avtor odločil za slednjo. In kdo je sploh David Locke? Prav zato, ker odhaja po stopnicah in ga ne vidimo v obraz, si ga lahko vsak predstavlja povsem po svoje, si naredi svojo predstavo, predvsem pa si skozi zgodbo ustvari podobe. Knjiga je izšla 1. marca pri založbi Manični poet, mogoče pa jo je dobiti na policah številnih knjigarn po Sloveniji, kakor tudi v spletni trgovinici.

Ohhh, I almost forgot to write the text in English for my followers coming from abroad. I'm sorry for the delay ;) The thing is that I was invited to do the book cover for Slovenian writer Jaka Tomc and his book debut called The Story of David Locke (I'm sorry but the link is in Slovenian). The book is really great and it's about to be translated into English soon. I'm very proud to be the author of the cover photo which was taken in USA two years ago and at that time did not intend to become a cover yet. But here it is. Do you like it? ;)

mankica

Happy.

2010-02-27T14:13:00.005+01:00

Enjoy your day, get stuck in ... happy days!

Kabale, Uganda.

mankica

Enooki na (p)ogled postavi.

2010-02-22T11:20:00.002+01:00

Ste že kdaj razmišljali, kako bi bili videti časopisi brez fotografij? Ali pa recimo - bi si želeli v dnevnih novicah videti izključno črno-bele tekste in prav nič drugega? Čeprav se pogosto zgodi, da fotografije ostajajo le del teksta, nihče pa jim ne nameni prav velike pozornosti, pa so prav fotografije tiste, ki stanejo v našem spominu in podobe, ujete na fotografijah tiste, ki se nam vtisnejo globoko v nezavedno. In čeprav fotografija ostaja ena najpomembnejših medijev, saj prenaša številne pomene, pa še vedno na žalost mnogo ljudi fotografij ne ceni. In četudi marsikdo misli, da je dobra fotografija le 'biti na pravem mestu ob pravem trenutku', pa le redko kateri fotoreporter pove, da se za ozadjem dobre fotke skriva pogosto neskončno dolgo čakanje na 'tapravi' trenutek, dobra foto oprema, primerna svetloba, pravo fotografsko oko ... in ja, čeprav pogoji pogosto niso rožnati, pa je narediti dobro fotko nekaj res prečudovitega.

In ker nekateri posamezniki nimajo možnosti, da bi videli, se je letos zbralo 97 fotk slovenskih fotoreporterjev, ki smo jih razobesili v Gleriji Kresija, kasneje pa na dražbi za fotke zbrali častivrednih 8560 evrov, ki jih bomo Enooki podarili slepim in slabovidnim otrokom. O tem, kdo je dal koliko denarja in to, da je skoraj sramotno, ko nekateri slovenski veljaki v dobrodelne namene podarijo le nekaj evrskih bakovcev, bi bilo brezpredmetno razpravljati ... vsekakor pa je treba poudariti, da so dejanja Jake Tomca pohvale vredna. Na dobrodelni avkciji je prispeval kar 1740 evrov, s katerimi bomo Enooki pomagali tistim, ki so bili za vedno tega prekrasnega čutila - vida - na katerega pozabljamo, ker se nam zdi tako samoumeven in s katerim lahko opazujemo zahajajoče sonce, cvetoče razobarvne cvetlice na zelenem travniku, mežike neznancev, ki jih srečamo na ulici, iskrene nasmehe ljudi in vse tiste majhne magične trenutke, ki so videti naravnost prečudovito!

Tokratna objava bo obarvana nekoliko drugače. Bliskavice so močno svetile v politične akterje, ki so prišli na dražbo (a ne morem se znebiti občutka, da samo zaradi svojega imidža in ugleda). Priznam, da je tudi moja bliskavica zabeležila dvig dražbenega kartončka našega premierja, pred objektiv pa so se mi nastavili tudi župan, predsednik uprave časopisne hiše in še kdo ... a tokrat niso pomembni oni. V tej objavi so pomembni trenutki, ki so se zgodili za dobrodelnost.

Jaka Tomc je bil naj dražitelj že drugo leto zapored. Za mojo fotko, ki sem jo poimenovala Sence velemesta, je plačal 160 evrov. Na izkupiček sem izjemno ponosna, saj je prav moja ena najbolje prodanih fotk na letošnji dražbi.

mankica

Naj živi!

2010-02-14T19:00:00.004+01:00

Pust! Valentinovo! Kitajsko novo leto! ... ali pa kaj povsem običajno posebnega na današnji dan! Če praznujete kaj od našteteta ali pa prav nič, je dovoljšen razlog za praznovanje že samo današnji dan! Naj živi!

Photos from above: 1. Singapore 2009; 2. Carnival in Ljubljana, February 2009; 3. Singapore Chinatown 2008.

Long live the ... Carnival! Valentine's day! Chinese New Year! ... or something completely ordinary on today's day ... If you celebrate a holiday today or not ... this sunday is enough beautiful that deserves to be celebrated! Enjoy this Happy Day!

mankica

Čez Šuštarski most ...

2010-02-12T19:34:00.004+01:00

Ljubljana ponoči ima prav poseben čar. Sprehajati se po Čopovi, preko Prešernovega trga, pa vse do Makalonce in naprej ... čez Šuštarski most in skozi stari del te naše prelepe prestolnice je nekaj neopisljivo lepega. In zdaj, ko je ta naša bela Ljubljana povsod zasuta s snegom, je videti kot iz pravljice. Ta slika je posvečena mojim prijateljem. Tistim, ki se jim je Šuštarski most še posebej vsedel v srce ;)

Ljubljana at night is simply magical. All the way from Čopova street and to Prešeren square, crossing the Three bridges to Makalonca place ... passing the old city center and stop by at the Shoemaker's bridge (Šuštarski most). My hometown is simply beautiful in winter time and it looks like a place in a fairytale ...
This photo is dedicated to my dear friends. To those who specially like Šuštarski most and everything connected with it! ;)

mankica

Life Art.

2010-02-08T20:35:00.010+01:00

Veliki kulturni dan. A zakaj ne bi bil vsak dan takšen? Moj je. Vsak dan razskujem, odkrivam, mislim, beležim, se spominjam, vstopam v svet nevskadanjosti. Rada imam kulturo in rada imam umetnost. Rada imam kreativnost in rada imam ljudi, ki mislijo in razmišljajo izven okvirov. Pa vseeno - če je današnji kulturni praznik vsaj koga spodbudil, da je pobegnil v kakšnega od hramov kulture, potem je praznik naredil vsaj nekaj dobrega. In želim si, da bi bile galerije, muzeji bolj polni, ljudje pa bolj dovzetni za dogajanje naokoli, in da bi umetniške aktiviste bolj cenili. Tudi tiste dni, ko niso praznično prav nič posebni.

The Slovenian Cultural Holiday today. It is a national holiday celebrated in Slovenia marking the anniversary of the death of the poet France Prešeren. But why people celebrate culture only today? Why they don't go to museums or galleries more often? I do that all the time. Love to think creative and meet open minded people ...
However, if this holiday encourage at least some people to wish culture more then ever than it was good for at least one thing - people become more educated individuals ...

mankica

Today in History.

2010-02-01T13:46:00.005+01:00

Na današnji dan leta 1913 se v New Yorku odpre postaja Grand Central Terminal kot največja železniška postaja na svetu.

1913 - New York City's Grand Central Terminal opens as the world's largest train station.

New York City, USA. April 2008.

mankica

The Beatles.

2010-01-30T23:31:00.007+01:00

Kdo bi si mislil, da prav danes mineva že 41 let od zadnjega javnega nastopa v živo, ki so ga, danes dejansko že kultni, The Beatles pripravili na vrhu. Dobesedno. Končali so namreč v velikem slogu - na strehi slavne londonske glasbene založbe Apple. Kasneje so jih posnemali še mnogi drugi glasbeniki, toda Beatli so bili zagotovo eni in edini - tisti, ki so bili začetniki marsikatere stvari, povezane z glasbenimi skupinami, nastopi, oboževalci in predvsem - glasbo! Še danes je na svetu mnogo njihovih oboževalcev, njihovo glasbo pa poznajo tudi tisti najmlajši ... The Beatles ostajajo veliki. Za vedno.

It's been 41 years today since The Beatles had their last live performance. They made it on the roof of the Apple recording studios in London and that was on of the things that put them to eternity ... They will stay legends forever.

Strawberry fields, Central Park, NYC. April 2008.

mankica

Kaj me osreči ... all those magical moments in my life ...

2010-01-30T14:31:00.008+01:00

... kosilo z mojimi najljubšimi prijateljicami (no, nekaj jih je manjkalo) in čvek ob kitajskih specialitetah.
... odpiranje piškotov sreče in izmenjava besedil sreče. Jerneja in Iva, takšni trenutki so preprosto neprecenljivi!

... kavarna Maček, ki je nisem obiskala že sto let ... čaj s prijateljem, ki mi je podaril povsem prvi izvod knjige, ki ima velik potencial, da postane uspešnica. Jaka, hvala!
... snežinke.
... in vse tiste male radosti, ki osrečijo moj dan ...

... lunch with my favorite girlfriends ...
... fortune cookies and changing fortune messages.
... cafe Maček and tea time with my friend who unexpectedly gave me a first copy of his book The story of David Locke - book which has a large potential to become a bestseller. Jaka, thank you so much!
... snowflakes.
... and all those little magical things that makes life so beautiful!

A first copy of book by Jaka Tomc: Zgodba o Davidu Locku and fortune cookie.

mankica

Her name is.

2010-01-27T10:09:00.001+01:00

Prav včeraj sem odkrila nek prečudoviti soundtrack iz filma A Good Year in zavedla sem se, da je lansko leto bilo zares krasno, letošnje pa pravtako obeta polno malih stvari, ki osrečijo!
Ko sem brskala med fotografijami iz prečudovite Burme, sem našla tole. Še ena iz serije, ki kmalu prihaja na blog. Posneta je bila nekje med hribi, na poti med Inle Lakeom in Kalawom, tam, kjer ni elektrike, tam, kjer še vedno kuhajo na ogenj, tam, kjer so neskončna polja čilijev, tam, kjer se oblaki na kristalno modrem nebu dotikajo zelenih hribov in predvsem tam, kjer so doma ti prekrasni iskreni ljudje!

Myanmar. December 2009.

mankica

Magical Velvet Moment.

2010-01-26T14:59:00.006+01:00

Januar je zagotovo čas za nove začetke, nove vzpodbude, predvsem pa za nove podvige in vesele obraze, ki jih srečaš na poti. In januar je čas za nove, tiste majhne srečne trenutke, ki polepšajo življenje!

January is the definitely right time for new beginnings, shiny happy people and especially the time for all those tiny little magical moments ...

foto: pogled nad Kalaw, Myanmar. December 2009.

... ko je park le sestanek z drevesi, ki te vodijo v vrsti mimo rožnih poti, če jesen lahko potrga jim liste in ti pokrade spomine na prebedele noči ... (Melodrom - September)

mankica

Smile and the World will smile with you!

2010-01-20T15:49:00.014+01:00

"Everyone smiles in the same language." ~Author Unknown

... koliko ljudi še ceni nasmeh in koliko iskrenih nasmehov dandanes je še sploh mogoče dobiti, sem razmišljala danes, ko sem se vozila domov s tiskovke posebne vrste. Zahvaljujoč moji službi sem bila danes deležna mnogo radosti, mnogo iskrenega nasmeha in veliko dobre volje. Skozi Ljubljano sem se na posebni tiskovni konferenci namreč vozila s klovni zdravniki. To so tisti možičlji, ki naokoli skačejo z rdečimi noski, velikimi odprtimi srci in iskrivim nasmehom na obrazih. In ko jih spoznaš v živo, se njihovega smeha povsem nalezeš, s svojo otroškostjo in radostjo pa te povsme prevzamejo. In prav je, da si danes zaslužijo omembo tudi tukaj, na blogu, kjer iščemo sanje. In Rdeči noski - klovni zdravniki si zalužijo vse spoštovanje, saj uporabljajo edinstveno metodo, s katero lahko ljudem, ki jih je prizadela huda bolezen ali poškodba, prinašajo zaupanje in življenjski pogum. Otroke opogumljajo in jim s svojim smehom vračajo upanje.

In veste kaj? Z rdečim noskom na nosu je svet v trenutku videti prijazen in lep, nasmeh pa je nekaj najbolj imenitnega, kar se ti lahko vsak dan zgodi. Preverjeno! ;) Zato, le še - nasmehni se! in svet se bo smejal s teboj! ;-)

"Wear a smile - one size fits all." ~Author Unknown

mankica

p.s.: This is a post about great people, Clown Doctors who dose sick children with fun and laughter. In Slovenia there are 12 Clown Doctors called Rdeči noski (Red noses) and they are helping people in different Slovenian hospitals.

I Have a Dream.

2010-01-19T13:34:00.001+01:00

Če se danes sprašujemo, kje so pravice za prebivalce, ki se vsak dan le stežka prebijajo iz dneva v dan in če nas danes pogled na revne posameznike po svetu, ki jih pogosto prikazujejo mediji (pozabljamo pa, da so takšni mogoče že ljudje v sosednji hiši ali pa celo tisti, ki vsak dan spijo pod stopnicami bližnjega mostu) razžalosti, potem to zagotovo pomeni, da nekaj sočutja še imamo in da kanček osnovnega človeškega čuta še premoremo. A zadeve so hujše, kot bi o njih lahko sploh mislili in nemalo ljudem se godi krivica in če se je v času borca za pravice in enakopravnost vseh državljanov ter Nobelovega nagrajenca za mir Martina Luthra Kinga dogajala predvsem rasna segregacija, pa se danes, v 21. stoletju, zadeve konkretno niso premaknile prav nič na bolje. Še vedno se delajo neskončne razlike med ljudmi. In ne samo temnimi in svetlimi, tistimi s poševnimi očkami in tistimi, ki do njih čutijo prezir, nemalo je kršenja človekovih pravic na področju neenakosti med spoloma, ljudmi s posebnimi potrebami, in številnih drugih področjih našega vsakdanjega življenja.

Ta objava je namejena vsem tistim, ki verjamete v boljši svet in vsem tistim, ki imate sanje. Martin Luther King, temnopolti duhovnik in voditelj gibanja za pravice črncev, se je zavzemal za enakopravnost in to ga je pripeljalo do njegovega konca, ko so ga ubili rasistični skrajneži. A to nam ne sme vzeti upanja in to le kaže na to, da je z majhnimi koraki mogoče doseči neverjetne višave, o katerih smo še nedolgo nazaj le naivno razmišljali. Nekoč je v slovitem govoru izpostavil enakost med vsemi in te dni po svetu praznujejo dan "ameriškega Ghandija", kot Kingu še danes radi rečejo in ne, to ni objava, da bi se počutili krive in da bi na tem mestu moralizirala, temveč je samo opomin vsem tistim, ki so pozabili na osnovne človekove vrednote, katerim smo se ne nazadnje zapisali.

"I Have a Dream." Martin Luther King memorial. USA. Washington, 2008.

mankica

The holiest.

2010-01-17T00:10:00.002+01:00

Da ne boste popolnoma obupali nad mojimi objavami, ki jih že dalj časa obljubljam o Burmi. Tukaj še ena od fotk, ki je hkrati napoved serije fotk, ki sledi kmalu. Na sliki: tradicionalna ceremonija ob posvečitvi deklet v nune v enem od treh najbolj svetih templjev v državi.

This is one of the photos from Burma. The rest is coming soon. On photo: Novication ceremony where the local girls are initiated into the monastery to become Buddhist nuns.

Photo taken in Maha Muni Temple, Myanmar. November 2009.

mankica

Snowman.

2010-01-09T13:58:00.003+01:00

Snežko snežak me je včasih, ko sem bila še mala deklica, pozdravljal s tv ekrana. Časi se spreminjajo in ne vem več, če risanka sploh še obstaja. A kjub vsemu zimska radost ostaja. In veselje do snega. In kepanja. In sankanja. Da o delanju snežakov sploh ne govorimo! ;) Tale na slikici me je danes zjutraj počakal pred oknom. In kaj lepšega se ti lahko zgodi na sobotno jutro, kot da se ti skozi šipo smeji takšen krasen snežak! Ja, sneženo pravljico v Ljubljani preprosto naravnost obožujem.

When I was a little girl I really enjoyed watching Snowman tv series ... now those days are gone but joy in snowballing and making snowman remains. This beautiful smiling snowman (on photo) with pot on his head waited in front of my window this morning and smiling at me ... So, how could this Saturday be even nicer than this? It's all you could wish for ... I simply loooove winter Wonderland in my hometown, that's for sure! ;)

mankica*